Nacionalen park "Gali~ica"

Planinata Gali~ica za nacionalen park e proglasena vo 1958 godina, poradi osobenite prirodni ubavini, karakteristi~niot rastitelen i `ivotinski svet i {umskite predeli. Parkot se prostira na povr{ina od 22.750 hektari.

Planinata e podelena na dva dela - Mala i Stara Gali~ica. Svoevidna granica na ovie dve celini e seloto Trpejca i dolinata na Zli dol. Mala Gali~ica go opfa}a severniot del na planinata, a Stara Gali~ica ju`niot.

Najniska to~ka Na Gali~ica e na 693 metri - nadmorskata visina na Ohridskoto ezero, dodeka najvisokata to~ka e na vrvot Gali~ica - 2275 metri.

Vo odnos na dive~ot, Gali~ica, spored brojot, predni~i pred drugite nacionalni parkovi vo Makedonija. Na planinata se registrirani okolu 100 `ivotinski vida, me|u koi me~kata, divokozata, divata sviwi, eleno...

Vo Gali~ica se registrirani 31 rastitelna zaednica, od koi 19 se {umski a drugite trevni.

Karakteristika na Gali~ica se atraktivnite geomorfolo{ki i hidrolo{ki prirodni vrednosti kako {to se: Geolo{kiot profil kaj Qubani{ta, specifi~nite otseci pod vrvovite Magaro i Lako Signoi, golem broj povr{inski i podzemni karstni oblici, po{teri i dr.

Planinata, neboto i vodata, kako vo drevnite mitovi, se soedinuvaat sozdavaj}i nezemna gletka

Karakteristika na Gali~ica e nejzinata polo`ba - me|u dve ezera, Ohridskoto i Prespanskoto. Poslednite istra`uvawa poka`uvaat deka pod planinata vodite na dvete ezera se me{aat.

Gali~ica izobiluva so prekrasni {umi ~ija ubavina e edna od pri~inite ovaa planina da bide proglasena za nacionalen park